Veslanje na simulatorju

S pravilno tehniko veslanja postane vadba prijetnejša in učinkovitejša, povsem varna pred poškodbami.

Veslaški zaveslaj je sestavljen iz štirih faz: prijema (začetek), potega, konca in vračanja. Pozorni moramo biti na položaj telesa v posameznih fazah.

Prijem pred začetkom odriva

noge so pokrčene roke so sproščeno iztegnjene mišice hrbta so sproščene, trup rahlo nagnjen naprej

Odriv - poteg

poteg začnemo z odrivom nog (trup in roke so čvrste, vendar ostanejo v začetnem položaju) ko so noge popolnoma iztegnjene, s krčenjem rok povlečemo ročaj proti telesu in se istočasno s trupom nagnemo rahlo nazaj

Konec zavesljaja

ročaj potegnemo pod prsa trup je rahlo nagnjen nazaj (hrbtenica sproščeno zravnana), noge so popolnoma iztegnjene

Vračanje proti začetku zavesljaja

sprostimo ramena in iztegnemo roke trup rahlo nagnemo naprej (hrbet ostane sproščeno zravnan), ko je ročaj preko kolen, pokrčimo noge in zadržimo položaj telesa do prijema

Veslanje na simulatorju uporabniku omogoča aerobno in anaerobno vadbo, doseganje in vzdrževanje želene telesne pripravljenosti in teže, saj način gibanja celotnega telesa med vadbo zahteva precejšnjo porabo energije. S pravilno tehniko preprečimo prekomerno obremenjevanje hrbtenice, posameznih okončin in sklepov, kar omogoča poljubno dolgo vadbo.


Zaradi vključenosti praktično celotnega mišičnega sistema in obsega gibanja v posameznem zaveslaju, telo potrebuje dobro podporo srčno žilnega in dihalnega sistema, katerih sposobnosti lahko z rednim veslanjem občutno izboljšamo.


Pri veslanju se gibljejo mišice in sklepi v precej večjem obsegu kot pri večini drugih aktivnosti. To pomeni, da se mišice raztezajo in sklepi premikajo v večji meri, kar zagotavlja večjo prožnost mišic in boljšo gibljivost sklepov. Mišične obremenitve so simetrične, saj istočasno in enako obremenjujemo ter krepimo tako levo kot desno polovico telesa, gibanje pa je enakomerno in ritmično, še zdaleč ne sunkovito. Zaradi sedečega položaja med vadbo, večja telesna teža bistveno ne vpliva na obremenitev sklepov. S tem se občutno zmanjša možnost poškodb pri vadbi.


Specifika naprave in gibanja omogočata učinkovito obnovo mišične mase in moči ter gibljivosti (poškodovanih) sklepov, zato je tovrstna vadba pogosto vključena v rehabilitacijski program vrhunskih športnikov, rekreativcev kot tudi posameznikov, ki se s športom sicer ne ukvarjajo.